Študije kažejo, da kljub naraščajočemu število ekstremnih vremenskih pojavov, kot so poplave in požari, zavest o podnebni krizi ne narašča. Ljudje se namreč nanje navadijo in jih začnejo obravnavati kot novo normalnost. Hkrati pa obstaja težnja k verjetju v zarotniške teorije, ki zakrivajo vlogo podnebnih sprememb, kar lahko vodi v resne posledice, vključno s smrtnimi žrtvami. Ob tem se spreminja tudi dojemanje posledic segrevanja, ki ga nekateri sprva povezujejo z blagimi spremembami, kot je daljše obdobje zorenja paradižnika, ne pa s hudimi naravnimi nesrečami.